Grozljivo romantično, brez komentarja…
Morje ni le beseda ali polna skleda modrega meda,
temveč je življenje, hrepenenje, žalost in veselje,
je trdó soljeni kruh in slastna morska pogača,
h kateri se sleherni od nas rad vrača.
Voščimo vam prelepe božične in novoletne praznike
z iskreno željo, da bi vam prihodnje leto radodarno in pravično
postreglo z zdravjem, srečo, ljubeznijo in modrostjo.
Snow flakes fly from twilight sky
and melt on our warm hearts,
compassion paves the path of love
when spirit joins eternal minds.
Enjoy the peaceful season of hope,
it’s time to smile and not to cry,
the ocean brings us across the world,
the sun and nature will us dye.
MERRY CHRISTMAS AND HAPPY NEW YEAR
Dijaki Škofijske klasične gimnazije iz Šentvida v Ljubljani so me skupaj še s tremi kolegi povabili na okroglo mizo o Lizbonski pogodbi in arbitražnem sporazumu, ki je potekala 9. decembra 2009. Fascinirala me je tako imenitna stavba s prekrasnimi prostori in impresivno knjižnico, kakor tudi učenci s svojo zvedavostjo in načitanostjo. Bravo!
P.S. Naj za opravičilo povem, da sem se moral tik pred začetkom pogovora oglasiti na nujen telefonski klic, potem pa sem izključil to nebodigatrebo.
V današnji trdi in ledeno hladni jutranji temi naj bi se v okrnjenem družinskem krogu prvo zapeljali do Ljubljane (ker agencija pač ne poskrbi za prevoz iz Kopra), potem pa bi z avtobusom odpotovali v čarobno mestece Christkindl, kjer je v predbožičnem času odprta Božičkova pošta, ki vsako leto razpošlje milijone božičnih pozdravov po celem svetu. Ogledali bi si največje mehanične jaslice v Avstriji z več kot 300 premikajočimi figurami, ki jih je ustvaril Karla Klaud, potem pa bi nas pot vodila do Linza, ene od evropskih kulturnih zibelk ob Donavi, okoli 30 kilometrov južno od meje s Češko. Verjetno ne bi manjkalo decembrske romantike, vrnili pa naj bi se v večernih urah.
Seveda pa je bilo treba prvo priti do Ljubljane. Kljub slabi vremenski napovedi smo zbrali pogum, vstali že ob pol štirih (po sobotnih kriterijih torej sredi noči) in se ob močnem sneženju podali na pot od doma iz Nove vasi nad Dragonjo proti prestolnici. Vozil sem izjemno previdno, skorajda kot »po jajcih«, čeravno imam nove zimske pnevmatike, ki me do zdaj še niso pustile na cedilu. Do Kozine je še nekako šlo, potem pa se je začel sibirski »kažin« (kazačok po minskem polju), h kateremu so še dodatno botrovali številni neodgovorni in večinoma tuji vozniki brez ustrezne zimske opreme, ki so se po cestišču zaustavljali, vrteli in drseli, da je bila verjetnost »preživetja« brez zmečkane pločevine enaka igranju ruske rulete z najmanj polovico nabojev. Najstrožje bi morali kaznovati tudi tiste šoferje tovornjakov oziroma njihove delodajalce, ki se prav tako požvižgajo na predpise in ogrožajo druge in sebe s pomanjkljivo in zastarelo opremo.
Pred izvozom za Senožeče smo obtičali v brezupno stoječi gneči in jasno je bilo, da se ne bomo uspeli prebiti do metropole, zagotovo pa ne pravočasno do predvidenega odhoda. Zato smo ravnali edino razumno in se obrnili nazaj, seveda po pravem voznem pasu, kar je ob takšnih vremenskih pogojih že skorajda svojevrstna umetnija.
Vožnja do Kopra je minila počasi, a brez večjih problemov, zataknilo pa se je pri poskusu prvega vzpona iz Dragonje proti Sv. Petru, kjer sem po nekaj sto metrih obupal, saj so se kolesa nemočno vrtela na zasneženem cestišču (ledišču), podobno pa je bilo tudi na cesti proti Padni. Avto smo parkirali nasproti restavracije Idila in se skrajno dobrovoljno povedano, v idiličnih razmerah (ledeni burji in gostem sneženju) peš odpravili proti Novi vas, kamor smo prispeli po približno eni uri in pol hoje.
Kaj naj rečem: sreča v nesreči in še nepozabna pustolovščina povrhu.
Za poslastico pa še nagradno vprašanje za moje študente in seveda tudi ostale zvedave bralke in bralce pričujočega bloga:
Ali smo upravičeni zahtevati od organizatorja potovanja, da nam vrne plačilo za izlet, ki se ga nismo mogli udeležiti?
Danes je bila dopoldne v ljubljanskem Hotelu Lev svečana podelitev priznanj desetim najvplivnejšim pravnikom 2009. Na okrogli mizi smo govorili o arbitražnem sporazumu in drugi aktualni pravni problematiki, vendar so o tem izčrpno poročali mediji, zatorej naj tokrat govorijo zgolj ”fotke”, ki jih je posnel organizator izbora IUS SOFTWARE, in dva videa z mojimi “glasnimi” razmišljanji glede morebitnega kompromisa v zvezi z arbitražnim sporazumom.
http://www.youtube.com/watch?v=7vXyLS8mbjo
http://www.vecer.com/clanek2009120805493119
24ur.com:
Izvršilni odbor SLS je na svoji 3. redni seji med drugim obravnaval tudi problematiko plinskega terminala v Žavljah. Kot so ponovno poudarili, gospodarski interesi ne smejo imeti prednosti pred zdravjem ljudi in okolja in da bo ta projekt zagotovo imel izredno škodljive posledice ne le za ekosistem v Tržaškem zalivu, pač pa tudi za življenje in zdravje ljudi, ne nazadnje pa tudi za turizem in ekonomske razmere na splošno. Spomnili so tudi, da Slovenija ne sme popustiti ne italijanskim pritiskom ne raznim lobijem, ki želijo doseči svoje ne glede na posledice za okolje in lokalno prebivalstvo.
Javnega posveta, ki ga je SLS z Olgo Franco na čelu organizirala 2. decembra 2009, sta se na povabilo udeležila tudi dva ugledna strokovnjaka, Marko Pavliha in Marko Starman. Pavliha je spregovoril o uresničevanju ustavne pravice ljudi do zdravega življenjskega okolja v slovenskem in mednarodnem EU pravu, ki to pravico zagotavlja, ter o različnih pravnih možnostih Slovenije za preprečitev plinskega terminala, zlasti v luči Lizbonske pogodbe, ki je začela veljati včeraj.
Kot so v SLS še poudarili, ima Slovenija kot članica EU na voljo različne pravne možnosti za to, da prepreči oziroma zaustavi postopke v okviru gradnje plinskega terminala. Novi in novi dokazi namreč kažejo na to, kako nevaren je pravzaprav celoten projekt za okolje. V neposredni bližini slovenske meje naj bi na enem mestu tako bili skladišče vnetljivega materiala, plinska centrala, terminal mednarodnega naftovoda, tankerji in sežigalnica odpadkov, kar je popolnoma nesprejemljivo.
SLS zato poziva vlado, naj izkoristi vse možnosti in ukrepe, ki jih ima na voljo, da se projekt gradnje plinskega terminala ne zgodi in s tem zavaruje Slovenijo in slovensko morje pred okoljsko bombo, ki lahko kadar koli nenapovedano eksplodira.
SPOROČILO ZA MEDIJE
Podpredsednica SLS Olga Franca: Zadnja študija o terminalih ne samo pomanjkljiva, temveč tudi brez upoštevanja etičnega vidika
Ne smemo in ne bomo dovolili, da zmaga interes kapitala pred pravico ljudi do zdravja in varnosti
Koper, 4. december 2009 – “Kljub številnim protestom, javnim posvetom, okroglim mizam in – ironično – tik pred začetkom svetovne podnebne konference v Koebenhavnu, so očitno še vedno zelo močni nekateri lobiji, ki brez kakršne koli slabe vesti postavljajo gospodarske interese pred interese ljudi,« je bila zgrožena podpredsednica SLS Olga Franca, ki opozarja, da Lizbonska pogodba govori celo o dolžnosti izboljševanju sedanjega stanja okolja, mi pa s takšnimi projekti vnašamo v našo neposredno bližino nove ekološke bombe.
»Ob včerajšnji objavi študije o varnostno prometnih vidikih izgradnje terminala z utekočinjenim zemeljskim plinom v koprskem pristanišču, ki sta jo za družbo TGE Gas Engineering izdelali fakulteti za pomorstvo in za kemijo ljubljanske univerze, in ki ugotavlja, da »morebitne nesreče na terminalu z utekočinjenim plinom za Koprčane in Ankarančane ne bi imele škodljivih vplivov«, je povsem jasno, da gre za komercialno naročeno in PLAČANO študijo, ki z vidika države predstavlja zgolj eno od številnih študij strokovnjakov na tem področju,« poudarja Franca in še dodaja, da »bi bilo logično, da naročnik študije, ki je v tem primeru tudi zainteresirani investitor, ob dogovoru za plačilo postavi tudi okvirne cilje študije.«
V SLS tudi poudarjamo, da moramo gledati in videti predvsem dolgoročne posledice tega projekta. Na takšnem terminalu obstaja kar nekaj šibkih členov, ki lahko zaradi pritiskov, utrujenosti materiala ali slabega materiala, ki ni bil podvržen dovolj temeljitemu nadzoru pred vgradnjo, vedno popustijo. Slej kot prej ga bo načel tudi zob časa in tveganje se bo še povečalo. Prav tako študija vseeno nekoliko zanemarja teroristično dejavnost, zato ob tem opozarjamo, da po 11. septembru 2001 svet ne pozna več termina »možna teroristična nevarnost«, kajti dandanes je iz tega vidika možno prav vse.
»Še bi lahko naštevali take nevarnosti, ob katerih že mogoče, da kakšni strokovnjaki zamahnejo z roko – vendar te nevarnosti dejansko obstajajo. Morda do katastrofe res nikoli ne bo prišlo – vendar, ali resnično želimo tvegati in se o tem prepričati na lastni koži?« še sprašuje Franca.
Kot vedno je tudi tu prisoten močan interes kapitala, ki si ponovno jemlje pravico, da lahko odloča o zdravju in varnosti ljudi – vse za več dobička in lažjo pot do njega. Vendar kot je že poudaril prof. dr. Marko Pavliha, »imamo ob obilici evropskih in mednarodnih pravnih argumentov tudi domače, denimo po 133. členu Obligacijskega zakonika, po katerem lahko vsakdo zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb večja škoda, ter da se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali škodna nevarnost, če nastanka vznemirjanja ali škode ni mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi. Povrnitev škode se lahko zahteva celo pri opravljanju dovoljene splošno koristne dejavnosti, če škoda presega običajne meje. Škoda ni le zmanjšanje premoženja ali izgubljeni dobiček, temveč tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu. Državljani namreč tako individualno kot kolektivno doživljamo posamezne posege v okolje in imamo vso pravico, da nas denimo moti tudi videz ali hrup določenega objekta ali dejavnosti«, še dodaja prof. Pavliha.
»V SLS se bomo do zadnjega, pa četudi po donkihotovsko borili proti terminalom v Tržaškem zalivu – prepričani smo, da imajo ljudje prednost pred ekološkimi bombami in »morskim pošastmi«, kot je take strukture na torkovem javnem posvetu SLS poimenoval dr. Marko Pavliha,« ne popušča podpredsednica SLS in predsednica MO SLS Koper Olga Franca.
* * *
Za začetek priporočam ogled šokantnega filma na
http://www.tackfilm.se/en/?id=1259314968687RA49
Najlepše se zahvaljujem vsem, ki ste glasovali zame pri izboru
10 NAJVPLIVNEJŠIH PRAVNIKOV 2009,
ki ga že deveto leto zapored organizira podjetje IUS SOFTWARE
na svoji spletni strani http://www.ius-software.si .
Običajno glasuje več tisoč ljudi, zato sem hvaležen in ponosen,
da sem se po vaši zaslugi med izbrance uvrstil že sedmič,
pri čemer sem že tretjič dosegel največ glasov.
Glede na prejete glasove je končna razvrstitev naslednja:
1. Morje
2. Aleksander Čeferin
3. Vlasta Nussdorfer
4. Nataša Pirc Musar
5. Katarina Kresal
6. prof. dr. Miro Cerar
7. Nina Zidar Klemenčič
8. mag. Jožef Kovač
9. Damijan Gregorc
10. prof. dr. France Bučar
Prisrčno vabljeni na svečano podelitev priznanj in okroglo mizo, ki bo
v torek, 8. decembra 2009 ob 11. uri v Hotelu Lev v Ljubljani.
Izbor, ki je letos potekal že devetič, organiziramo v družbi IUS SOFTWARE z namenom, da poudarimo pomen in vpliv pravne stroke na družbeno dogajanje v Sloveniji.
Vseh deset najvplivnejših pravnikov letošnjega leta bomo povabili na zaključno okroglo mizo, s katero se tradicionalno zaključuje izbor. Na okrogli mizi bodo najvplivnejši pravniki in pravnice izmenjali svoje poglede in stališča glede družbenopolitičnega dogajanja v Sloveniji v letošnjem letu.
Osrednje vprašanje razprave bo »Arbitražni sporazum da ali ne?« – saj nas zanima, kakšna so stališča najvplivnejših slovenskih pravnikov glede sporazuma in kako bi glasovali na referendumu, če bo do njega prišlo, seveda pa ne bodo izpuščene tudi vse druge aktualne teme.
Okroglo mizo, ki bo v torek, 8. decembra 2009, ob 11.uri v ljubljanskem hotelu Lev, bo vodila mag. Urška Kežmah, asistentka na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in okrožna sodnica na Okrožnem sodišču v Mariboru.
Lanskoletni utrinek: